Malokdo ve, da se je za praktično novotarijo »bivalni voz«, ki je bil izdelan v Franciji okrog leta 1810, nemudoma odločil Napoleon. Imel je velik in težak potovalno-bivalni voz, ki so ga vlekli trije pari močnih konj. Trdna gradnja voza je služila zaščiti pred strelnim orožjem oz. možnim atentatom. Med vožnjo je Napoleon sestankoval s svojimi generali, posedenimi okoli velike mize. Majhen del voza je bil namenjen njegovi spalnici. Ker cesar ni imel nikdar časa na pretek, je bil znan po svojem divjanju po cestah s svojim bivalnim vozom. Zaradi tega je bilo potrebno pogosto menjati konje v vpregi, da so zmogli te napore. Bivalni vozovi so pomenili prihranek časa, prihranili so postanke v največji meri in nudili dobro mero udobja kot je bilo v danih zgodovinskih okoliščinah pač mogoče. Bili so predvsem praktični, iz takih ali drugačnih razlogov.

Flaubert, veliki francoski romanopisec, ki je bil rojen leta 1821, je v svojem najbolj znanem romanu Gospa Bovary, opisal, kako se je Emma Bovary vozila s kočijo z zagrnjenimi zavesami po Parizu, da je lahko v miru ljubimkala. Roman je požel strašna zgražanja in prav tolikšno priljubljenost. Kasneje se je Gustave Flaubert po vzoru lastne junakinje tudi sam z enakimi nameni vozil po Parizu, v kočiji z zagrnjenimi zavesami. Temu se reče, da lahko z malo iznajdljivosti vsako vozilo »predelamo« v vozno-bivalno še danes. Zato so bili včasih tako popularni podrti sedeži ali po domače »legen zici«, kar je pomenilo, da so se sedeži v avtu spremenili v pomožno ležišče. Kljub temu obstajajo pri tem velike razlike. Napoleonov »bivalni voz« in podrti avtomobilski sedeži se glede opremljenosti, udobja, ekonomičnosti in namena itd. lahko pred današnji avtodomi skrijejo. To lahko mirno trdimo. A po drugi strani... Modernim uporabnikom avtodoma se zdijo njihove strateške odločitve, ki padajo v avtodomu in/ali tik pred potovanjem, na primer, s kom delijo udobje avtodoma, enakovredne cesarjevim. Tega sicer z zgodovinskega stališča še ne moremo preveriti, a nikdar se ne ve... Danes se potovanje z avtodomom največkrat izvaja v času dopustov oziroma v prostem času. Uporabnikom, najpogosteje najemnikom, daje avtodom predvsem svobodo gibanja, neodvisnost in popolnoma samosvoje načrtovanje potovanja.

Izven sezone so avtodomi uporabni za daljša službena potovanja skupine ljudi, predvsem za ogled raznih sejmov. Predstavljajo prihranek v finančnih sredstvih. Nenazadnje pa lahko táko potovanje sodelavce iz skupine spremeni v tim, ki skupaj načrtuje, izpelje in ovrednoti projekt. Dragocena izkušnja, ki ljudi zbliža in pokaže v najbolj človeški luči.